ISKALNA AKCIJA "MATAJUR 9. 9. 2012"

V nedeljo, 9. 9. 2012, je bila ob 01.15 uri sklicana iskalna akcija za pogrešanim 26-letnim slovaškim državljanom na področju Matajurja v občini Kobarid. Zbor je bil ob 7.00 uri pred gasilskim domom v Kobaridu. Klic je iz RECO prejela Ana, sklicala pa sta nas Ana in David.

Po prihodu na zborno mesto so nas seznanili s podrobnostmi glede iskalne akcije in nas odpeljali na Matajur, točneje na Svinsko planino. Že med potjo smo odložili Davida in Melito z dvema gasilcema, skupaj so pregledali cesto od kraja, kjer so imeli udeleženci parkiran avto, pa do vrha Matajurja oziroma do mesta, kjer se je pogrešani ločil od prijateljev. Tam je bil namreč pogrešani zadnjič viden, ko se je ločil od svoje skupine, od tam pa naj bi sam odšel proti Kobaridu, kamor pa do večera v soboto, 8. 9., ni prišel.

Zbranih nas je bilo 13 vodnikov reševalnih psov (6 ZRPS, 3 ERP, 4 GRS), kasneje sta se pridružila še 2 člana ZRPS, gasilci in pripadniki GRS Tolmin, policista, skupaj približno 40 reševalcev. Na Matajurju so nas vodnike reševalnih psov razdelili v posamezne skupine, tako da smo preiskovali poti in steze, po katerih bi bilo možno, da je pogrešani odšel proti dolini. Na samem Matajurju smo od Svinske do Sužidske planine opravili pregled območja v strelcih, ter desno od poti, ki vodi v Svino.Delali smo do poznega popoldneva, vendar pogrešani ni bil najden. Sodeloval je tudi helikopter Policije.

V naslednjih dneh se je iskanje nadaljevalo, ko so v iskanje vključili tudi jamarje, saj je na samem Matajurju kar veliko brezen in jam. Iskanje pogrešanega je bilo v prekinjeno v petek, 14. 9. 2012. Iz ZRPS Severna Primorska smo se iskalne akcije udeležili: David in Maks, Rahela in Aja, Melita in Lu, Ina in Zara, Igor in As, Davorin in Zona ter Jerneja in Car; iz ERP Severna Primorska pa Sebastjan in Lon, Igor in Ela ter Maja in Ajša. Iz GRS so se akcije udeležili trije vodniki s psi iz GRS Tolmin ter ena vodnica s psom iz GRS Bovec.

 

V galeriji :
link

Zapisal: Davorin

 

14. MEMORIAL BOŽA TALANA, 15. september 2012

Rano jutro ob pol petih, …

Zbirno mesto je bilo pri gasilskem domu Nova Gorica. Zbrali smo se Jerneja, Gregor in jaz, poleg nas pa še pasja druščina Fly, Vicky in Jimi. Vsi polni energije smo se spakirali v avto in štartali proti Šmarni Gori. Pot je potekala v popolni temi in v iskanju »žive« muzike na radiu. Na poligon društva Šmarna Gora smo prispeli ob 6h. Sledila je prijava in žrebanje štartne številke…in zadeli smo sedmico.

Tekmovanje smo začeli s poslušnostjo, ki je potekala zelo sinhrono. Po poslušnosti smo se odpravilni na vrvno tehniko polni optimizma in zadovoljni z oceno, ki smo jo dobili pri poslušnosti.Kot je Gregor že omenil smo največ časa porabili za zapiranje svojih ust in ne za dvig in spust Jerneje in Flya po žičnici. Po vrvni tehnilki je sledilo iskanje štirih pogrešanih oseb v gozdu. Pri iskanju v gozdu smo bili veliko bolj uspešni kot pri vrvni tehniki saj smo našli 3 pogrešane osebe.

Z veliko boljšimi občutki so nas peljali na ruševino, ki je bila v Medvodah, vendar nas je na ruševini čakalo novo presenečenje… Ruševina je bila sestavljena iz več poslovnih stavb oziroma hal. Iskati smo morali vsi trije  istočasno po posameznih sektorjih.Na ruševini smo našli dva pogrešana, s tem da je bil eden lažen. To pomeni da je bila bilanca našega poslovanja na ruševini pozitivna nula, in ne tako kot naša gradbena podjetja…S pozitivno nulo smo se odpravili na poligon kjer so nas čakale ovire. S pomočjo raznih povelj in gibov smo opravili ovire in se preselili na iskanje pogrešancev ob poti.Viki in Fly sta tekmovala kdo bo našel več pogrešanih oseb, Jimi pa je opravljal prvo pomoč poškodovancev. Zadnja vaja nam je prinesla najdeni dve pogrešani osebi in uspešno opravljen PMP.

Za zaključek tekmovanja je sledilo skupinsko odlaganje vseh tekmovalcev  v krogu. Izračun skupnih točk je pokazal da smo dosegli 10. mesto in ne 1. mesto, kot so se vsi na začetku bali oziroma napovedovali. Zaslužena zmaga je odšla v Tolmin in zato jim tudi čestitamo. Za lažjo pot domov smo si privoščili pico brez glutena. Kot vodja ekipe se zahvaljujem Jerneji in Gregorju za vest trud in za izkušnje, ki sem jih pridobil na Talanu.

Zapisal: Jimifix

 

MRT modul 3 v Tritolu, 3.9.-7.9.2012

Na letošnji hladen prvi šolski dan se je zgodaj zjutraj na naše dvorišče pripeljal Gregor, ki se je moral kar pošteno potruditi, da je vso mojo opremo zložil v avto in prepričal Luu, da se pridruži Vicky v prtljažniku. Po kratkem pogovoru je odhitel proti počivališču Šempas, kjer ga je že čakal Davorin z Zono. Skupaj sta se odpravila na pot proti Tritolu, jaz pa sem še kar nekaj ur čakala Jernejin prihod iz Romunije. V popoldanskem času me je končno poklicala in skupaj sva se odpravili proti Avstriji. Medtem, ko sta Davorin in Gregor postavljala šotore, sprehajala pse in poslušala predavanja smo Jerneja, jaz, Fly in Car premagovali dolgo pot in si jo krajšali s klepetanjem in krajšim sprehodom.  Na naš cilj smo prispeli okoli polnoči, a kmalu po pogovoru z moškima članoma smo se soglasno odločili za spanje, ki se je še kako prileglo.

V torek zjutraj so se po šotorih in Jernejinem kombiju že zgodaj zaslišale budilke. Pse smo odpeljali na jutranji sprehod, pojedli okusen zajtrk, ki si ga je pripravil vsak sam in se polni pričakovanj odpravili na trening. Po nekaj zmedah sva z Jernejo ugotovili, da ne bova kaj dosti markirali, zato sva preostanek časa izkoristili za treninge z Luu, Carjem in Flyem ter za kuhanje odlične pašte.

Naslednji dnevi so se od torka razlikovali le po drugačnem urniku, kar pomeni, da sva Z Jernejo markirali šele v popoldanskem ali večernem času. Vicky in Zona pa nista imeli kaj dosti časa za počitek, saj sta ju morala vodnika voditi na treninge, ki so bili precej enakomerno organizirani preko celega dneva.

Proste minute smo si vsak dan popestrili s pitjem kave in slastnimi piškoti. Ni manjkalo niti dobre družbe, saj so se nam večkrat pridružili člani drugih društev, s katerimi smo vedno prijetno pokramljali in si s tem še dodatno krajšali dneve. Nekajkrat smo si med seboj tudi pomagali pri markiranju za pse, ki smo jih s seboj imeli markerji.

Teh pet dni, ki sem jih imela priložnost preživeti v Tritolu, ne bom zlahka pozabila, saj so bili zame nekaj novega in zanimivega – nove izkušnje, super treningi, novi obrazi in še bi lahko naštevala.

Za konec pa še nasvet za vse tiste, ki še morate izkusiti treninge v Tritolu…dnevi in predvsem noči so lahko zelo hladne, zato ne ponovite moje napake in s seboj odnesite topla oblačila in debelo ter toplo spalno vrečo, v kateri si boste lahko nabrali veliko energije, ki jo boste potrebovali za markiranje oziroma treniranje na izvrstnih ruševinah.

 

V galeriji :
link

Zapisala: Anja

 

3. FCI svetovno prvenstvo ekip reševalnih psov, Žatec 23-26.8.2012

 

 

'Bi ti šel za vodjo skupine na svetovno na češkem?' me je v začetku poletja vprašal Igor. Po krajšem razmisleku, sploh pa potem, ko sem izvedel , da gresta tudi Davorin in Jerneja, dvomov o odhodu ni bilo več. Čas do svetovnega prvenstva smo si krajšali z branjem pravilnika, treningi iskanja, razmišljali o vpisu na plesni tečaj, saj nam je koreografija v nekaterih detajlih močno nagajala, Poskrbeli pa smo tudi za logistiko in manjkajočo opremo.

V četrtek 23.avgusta se je začelo nekako v našem stilu. Ob uri odhoda navkljub pogledovanju po cesti in nekaj telefonskih klicih, Igorja in Žige nismo učakali na zbornem mestu pri Petru, ki je šel z nami za tehnično in moralno podporo. Po prihodu na Igorjev dom smo si ob pogledu na parkiran avto najprej oddahnili, potem pa s pritiskom na zvonec neusmiljeno prekinili sladke sanje. Nauk zgodbe je, da se pomembne ljudi vedno pride iskat! Preostanek dneva smo prebili v avtu, občasnih sprehodih z našimi psi in dolgimi urami klepetanja. Ob prihodu v Žatec smo uredili vpisne formalnosti , sodelovali na otvoritveni slovesnosti in večer zaključili s kulinaričnimi dobrotami pri Medvedu.

Po urniku smo imeli v petek popoldan kot prvo disciplino iskanje, zato smo dobršen del dneva namenili ogledu vaj iz poslušnosti, kar se je izkazalo kot zelo koristno in poučno. Strinjali smo se, da navkljub enotnem pravilniku ni omejitev za človeško domišljijo, saj je vsaka skupina celoten sklop vaj izvedla na svoj način. Popoldan smo se odpravili na lokacijo za iskanje v bližnjem zaselku Zahori. Po prijavi pri sodniku, nam je kmalu postalo jasno, da glede na območje gibanja lahko ohranimo osnovno taktiko iskanja z delitvijo na sektorje, ne bo pa to preprosto izvesti , saj je bil teren gosto poraščen. Naše skrbi so bile povsem odveč , saj je Car že po par minutah oznanil, da je našel osebo, skoraj hkrati z njim pa je nedaleč proč tudi Zona sporočila svojo najdbo z glasnim laježem. Zase lahko rečem, da je bilo dogajanje v teh trenutkih res dinamično. Ob vsem hrupu, ki ga je povzročilo lajanje dveh psov, dogovarjanju po radijski postaji z vodniki , komuniciranju s sodnikom, me je na koncu vsake prijave čakalo še iskanje vodnika s psom na iskalnem območju, ki mi je pozicijo občasno nakazoval s

Več ...

 
Več člankov...
Prejšnji mesec Oktober 2018 Naslednji mesec
P T S Č P S N
week 40 1 2 3 4 5 6 7
week 41 8 9 10 11 12 13 14
week 42 15 16 17 18 19 20 21
week 43 22 23 24 25 26 27 28
week 44 29 30 31
pomagajo nam
Joomla extensions by Siteground Hosting